Kalkulator izplačljivosti hranilnika električne energije

Kdaj ima hranilnik smisel po slovenskih pravilih

Vrednost hranilnika določa razlika med ceno prevzete in vrednostjo oddane kilovatne ure. Pri samooskrbi brez neto obračuna stane prevzeta kilovatna ura okoli 0,166 €/kWh, presežek pa dobavitelj odkupi za okoli 0,03 €/kWh, pri časovnem ceniku opoldne v nižji sezoni celo za 0,0019 €/kWh. Vsaka kilovatna ura, ki jo hranilnik premakne iz poldneva v večer, je zato vredna skoraj polno ceno. Pri starem letnem neto obračunu je omrežje delovalo kot brezplačen letni hranilnik, zato baterija tam skoraj nima finančne vrednosti.

Drugi vir prihranka je rezanje konic. Omrežnina za moč se plača po dogovorjeni moči vsakega bloka; v bloku 1 znaša postavka 3,823 €/kW na mesec neto na kW na mesec, v sezoni 2026/2027 se obračuna 70 %. Če hranilnik zanesljivo pokrije zimske jutranje in večerne konice ob delavnikih, lahko dogovorjeno moč bloka 1 znižate do predpisanega minimuma. Pravilo, da moč od bloka 1 do bloka 5 ne sme padati, ostane. Dokler se prispevek za OVE in SPTE obračunava po moči, se zniža tudi ta. Pozor: ko vrednost spremenite sami, se vsak presežek obračuna s faktorjem 1,05, zato mora hranilnik delovati vsak dan.

Od 1. januarja 2027 bo blok 2 nastopal le še v višji sezoni, zato vrednost znižanja moči v bloku 2 pade za približno dve tretjini, prispevek za OVE in SPTE pa naj bi se obračunaval po kilovatnih urah. Polnjenje iz omrežja v manjši tarifi ponoči prinese razliko med VT in MT dobavitelja ter majhno razliko v omrežnini za energijo med bloki, a le pri dvotarifnem obračunu.

Spodbuda Borzena, DDV in cena na kWh

Hranilnik, kupljen skupaj z novo elektrarno, se sofinancira v pozivu JP SO-02 (UL RS 47/2024) kot elektrarna s hranilnikom: 675 € na kW elektrarne, največ 40 % upravičenih stroškov. Za hranilnik, dodan obstoječi napravi za samooskrbo, je namenjen poziv JP SO-03, ki je na dan preverjanja v stanju: odprt. Spodbuda znaša 275 € na kWh, največ 40 % upravičenih stroškov; upošteva se največ 2 kWh na kW elektrarne in največ 27,2 kWh na priključek, hranilnik pa mora imeti vsaj 0,7 kWh na kW elektrarne. Obeh spodbud za isto naložbo ni mogoče združiti.

DDV na hranilnik znaša 22 %. Kalkulator računa z okvirno ceno celotnega sistema okoli 650 €/kWh, vključno z razsmernikom in vgradnjo. Dodatni moduli k obstoječemu hibridnemu razsmerniku so precej cenejši, popolnoma nov sistem pa je na kWh dražji pri manjših zmogljivostih.

Najbolj pošten kriterij je cena shranjene kilovatne ure v življenjski dobi: naložba po spodbudi, deljena s številom ciklov in uporabno zmogljivostjo. Primerjajte jo z razliko med ceno prevzete in vrednostjo oddane energije. Če ta razlika ni večja od cene shranjene kilovatne ure, se hranilnik ne povrne ne glede na spodbudo.

Uporabna zmogljivost, vezava in varnost

Uporabna zmogljivost je nazivna zmogljivost, pomnožena z globino praznjenja, ki je pri litij-železo-fosfatnih celicah (LFP) običajno 90 do 95 %. Del energije se izgubi pri polnjenju in praznjenju: pri DC vezavi s hibridnim razsmernikom ostane okoli 90 %, pri AC vezavi z ločenim baterijskim razsmernikom okoli 87 %.

Za rezanje konic je pomembnejša moč razsmernika kot zmogljivost. Če zimska konica v bloku 1 znaša 7 kW, razsmernik s 3 kW pa jo zniža le za 3 kW, se dogovorjena moč ne more spustiti niže. Upoštevajte tudi lastno porabo sistema: nekaj deset vatov stalne porabe lahko na leto pomeni več sto kilovatnih ur.

Hranilnik namestite v suh prostor brez zmrzali, po navodilih proizvajalca in z ustrezno požarno ločitvijo. Ker hranilnik spremeni napravo za samooskrbo, spremembo uskladite z distribucijskim operaterjem. Preverite tudi, ali zavarovalna polica hiše krije hranilnik in razsmernik.

Pogosta vprašanja o hranilnikih